Suknjica rdeča, nekaj črnih pik! Res Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz! nisem velika kot sosedov bik! Toda vsak, ki me pozna, prav zares me rad ima! Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz
Čebelica (Janez Bitenc)
Od cveta do cveta čebelica leta in v čašicah sladkih nabira si med.
Po tem pa se zali marjetki za- hvali in reče veselo: “Takoj pridem spet!” “Le pridi čebelca” de cvetka mar- jetka, “saj menda je sladkega poln moj cvet.”
Metuljček cekinček (Janez Bitenc)
Metuljček, cekinček, ti potepinček, kje si pa bil? “Pri majceni cvetki, drobni marjetki medek sem pil.”
Po tem ko želodček, poln kakor sodček bil je nalit, sem rekel marjetki, drobceni cvetki: “Zdaj sem pa sit!”
Kuža Pazi (Janez Bitenc)
Kuža pazi, z repkom miga, vstane, leže, tačko da. Hišo čuva, jezno laja, če nikogar ni doma.
Ko pa Jurček Cicibanček, truden se odpravi spat, kuža pazi, k vratom leže, da na vzame Jurčka tat.
Polžek (Mira Voglar)
Leze, leze polžek počasi. Leze, leze po listju in travi. Buc, buc, buc! Glej roge! Buc, buc, buc! Skril jih je! Leze, leze polžek počasi. Leze, leze po listju in travi.
Zajček dolgoušček (Janez Bitenc)
Zajček dolgoušček, bel imaš kožušček, hitre tačke, ostre zobke, dolge brke, repek siv. S kravico stanuješ, v hlevu poskakuješ, repo glodaš in korenje, deteljico in krompir. Vsakemu uideš, k meni vselej prideš, s smrčkom vohaš, prst poližeš, potlej pa vesel zbežiš.